O raziskavi pozornosti

Aktivna pozornost je prva in ključna sposobnost na poti sprejemanja in ohranjanja informacij v spominu!

Strokovno o pozornosti

Pozornost pomeni sposobnost osredotočanja na nek zunanji ali notranji dražljaj. Pomembna je v vseh jezikovno komunikacijskih dejavnostih in višjih spoznavnih procesih (mišljenju, učenju, sklepanju, pomnjenju …). Čim bolj smo zavestno pozorni, tem globlje je naše dojemanje. Čim globlje je dojemanje, bolj smiselna postane snov. Čim bolj smiselna je snov, bolj smiselne so povezave z novo snovjo. Ločimo pasivno (neprostovoljno) in aktivno (prostovoljno, namensko, zavestno) pozornost. [1]
 
Aktivna pozornost oz. koncentracija pomeni sposobnost zbranega dela, vztrajanja na nekem dražljaju. To je pozornost, ki jo posameznik zavestno usmerja in vzdržuje. Pri tem se mora zavestno ubraniti dražljajev, ki bi lahko bili moteči. [1] S to sposobnostjo zbiramo misli na zaželeni točki in jih tam pustimo. Le nekaj sekundna koncentracija na izbran objekt nam še ne prinaša koristi. Torej, bistvo aktivne pozornosti je, da zmoremo svoje misli za dalj časa naravnati na določeno točko. [2]

Popolne koncentracije smo sposobni omejen čas. Pri skoncentrirani umski dejavnosti je po 20 do 30 minutah že opaziti prvo zmanjšanje pozornosti. Prav zato je pomembno, da med dejavnostmi, ki zahtevajo aktivno pozornost, delamo krajše odmore. V tem času zberemo nove moči, koncentracija se okrepi. [3]

 

LITERATURA
[1] Mravlje, F. (1999). Pozorno poslušanje z razumevanjem. Nova Gorica: Educa.
[2] Beyer, G.(1992). Urjenje spomina in koncentracije. Ljubljana: DZS.
[3] Keller, G.(2000). Boljša motivacija – uspešnejše učenje. Ljubljana: Center za psihodiagnostična sredstva, d. o. o.

Drugošolci potrdili naše hipoteze

V septembru 2015 smo med drugošolci opravili testiranje, s katerim smo pridobili vpogled v začetno stanje slušne in vidne pozornosti. Določili smo eksperimentalni razred in dva kontrolna razreda.

Pred pričetkom dela smo si zastavili naslednje hipoteze.
Z vsakodnevnim, usmerjenim izvajanjem vaj, ki spodbujajo aktivno pozornost, se izboljša:

  • Slušna pozornost.
  • Vidna pozornost.
  • Koncentracija, kar vpliva na zmanjšanje števila napak.
  • Hitrost predelovanja informacij, kar vpliva na izboljšanje tempa dela.
  • Spomin. 

Delo z eksperimentalnim razredom je potekalo vsak dan, 15 minut. Učenci so v tem času opravljali različne vaje za spodbujanje slušne in vidne pozornosti. Sredi decembra 2015, marca 2016 in junija 2016 smo ponovno testirali vse tri razrede drugošolcev. Rezultati so naše hipoteze potrdili.

1. Področje vidne pozornosti

Za preverjanje področja vidne pozornosti smo izbrali prepis kratkega besedila. Hkrati smo spremljali dva parametra: tempo dela in število napak. Prepis je veščina, ki jo vsi učenci v 2. razredu urijo vsakodnevno, zaradi tega smo tudi predvidevali opazno izboljšavo v vseh razredih.

Kljub temu se je v eksperimentalnem razredu pokazal najvišji % izboljšanja tudi na področju vidne pozornosti. Od septembra do decembra so učenci eksperimentalnega razreda napredovali pri tempu dela za 49 %, od septembra do marca pa kar za 63 %. Tudi v juniju je ostal % izboljšanja, v primerjavi s kontrolnima skupinama, visok. Z rezultatom lahko potrdimo hipotezo, da redno izvajanje vaj za urjenje aktivne pozornosti vpliva na hitrost predelovanja informacij in povečanje tempa dela pri učencih.

Prav tako je po testiranju v juniju največji % izboljšanja pri zmanjšanju števila napak naredil eksperimentalni razred. V obdobju od septembra do junija se je število napak zmanjšalo za 47 %. Dobljeni rezultati potrjujejo, da se z vsakodnevnim, usmerjenim izvajanjem vaj, ki spodbujajo aktivno pozornost, izboljša področje vidne pozornosti.

2. Področje slušne pozornosti

Naloga za preverjanje slušne pozornosti je zajemala 5 kratkih navodil, podanih naenkrat. Učenci so si morali navodila zapomniti in nato rešiti delovni list. Nalogo smo vrednotili po v naprej določenih kriterijih.

Eksperimentalni razred je že po testiranju v mesecu decembru potrdil našo hipotezo, da vsakodnevno, sistematično spodbujanje slušne pozornosti poveča koncentracijo učencev ter posledično prispeva k zmanjšanju števila napak. % izboljšanja slušne pozornosti se je izrazito dvignil pri testiranju v mesecu marcu, in sicer kar za 65 % glede na prvotno stanje in dodatno potrdil našo hipotezo. Tudi v mesecu juniju je bil % izboljšave, glede na kontrolna razreda, visok. Kontrolna razreda, kjer se naše vaje niso izvajale, sta se po pričakovanjih izboljšala, vendar ne v tolikšni meri kot eksperimentalni razred.

Iz dobljenih rezultatov lahko potrdimo, da vsakodnevno, usmerjeno izvajanje vaj, ki spodbujajo aktivno pozornost pozitivno vpliva na slušno pozornost pri učencih.

3. Področje spomina

Po tromesečnem delu z eksperimentalno skupino smo opazili, da izvajanje vaj vpliva tudi na večjo zapomnitev podatkov – spomin. Naše opažanje smo potrdili s testom za spomin. S testom smo pričeli v mesecu decembru 2015 in ga izvedli še enkrat v mesecu marcu in juniju 2016. Učenci so 30 sekund opazovali podano sliko, nato pa jo po spominu narisali.

Učenci eksperimentalnega razreda so v šestih mesecih izboljšali zapomnitev podatkov za 30 % glede na prvo testiranje v decembru. Lahko potrdimo hipotezo, da redno izvajanje vaj za spodbujanje vidne in slušne pozornosti pozitivno vpliva tudi na spomin.