Vaje in napotki za učitelje

Učitelj je tisti subjekt v učilnici, ki lahko s svojo strokovnostjo, izkušnjami in stalnostjo učinkovito prispeva k razvoju učenčeve aktivne pozornosti.

Problematika aktivne in usmerjene pozornosti

Klima v osnovni šoli je vsakodnevno zelo pestra, spreminjajoča se, navidezno sproščena, v samem bistvu pa velikokrat napeta in stresna. Takšno vzdušje je laže zaznati in predvidevati pred ocenjevanji znanja, javnimi nastopi, branjem pred publiko. Manjkrat smo pozorni na vzroke za določeno klimo v »običajnih dnevih«, ko učni proces poteka ustaljeno. Znotraj oddelka klimo oblikujejo posamezniki, ki svet in dogajanje okrog njega doživljajo različno. Razposajeni mladostniki, vedenjsko »problematični« ali na drugi strani pasivni otroci nas z različnimi vedenji opozarjajo, da je šolsko obdobje ne le obdobje razigranosti, vedoželjnosti, ampak tudi obdobje neuspeha in stresnih situacij. 

Strokovni delavci se večkrat sprašujemo, zakaj nekdo ni zmogel, zakaj ni razumel, kako to, da mu ni uspelo. Odgovorov na takšna vprašanja je zelo veliko, odvisno tudi od zornega kota opazovalca. Enega izmed odgovorov lahko vsekakor najdemo v primanjkovanju aktivne in usmerjene pozornosti, ko je oseba popolnoma osredotočena le na eno stvar. V šolskem prostoru večkrat omenjamo, da ima učenec »odkrenljivo« pozornost, kar se lahko kaže tako, da z mislimi odtava, se zagleda skozi okno ali pa z neprimernimi izjavami moti pouk, nenehno prosi za dodatno razlago, ne želi opravljati zahtevanega dela, dela zelo veliko napak, je površen … 

Kljub temu, da nam je bila določena stopnja aktivne pozornosti dana že z rojstvom, jo moramo vsakodnevno spodbujati, uriti, saj jo lahko le na ta način ohranjamo, izboljšujemo in razvijamo.


Z rednim in sistematičnim izvajanjem kratkih vaj za aktivno pozornost se postopno realizirajo naslednji cilji:

  • Izboljšanje slušne pozornosti.
  • Izboljšanje vidne pozornosti.
  • Podaljševanje vztrajanja v dejavnosti.
  • Zmanjševanje števila napak.
  • Izboljševanje tempa predelovanja informacij.
  • Odkrivanje novih poti do cilja.
  • Višanje samopodobe.


V šolskem prostoru največ informacij prejemamo preko slušnega in vidnega čutnega kanala. Prav zato sta aktivna vizualna in slušna pozornost bistveni kompetenci učenca in temelj za nadaljnjo procesiranje informacij.

Vaje in napotki učitelju

Napotki

  • Spodbujanje aktivne pozornosti naj bo redno in sistematično.
  • Vaje izvajajte z učenci vsak dan, cca. 15 minut.
  • Vaje izvajajte kontinuirano, izmenjevaje na vseh pomembnih področjih učenja (motorika, branje, govor, jezik, pisanje, predstave).
  • Vsak dan naj bo izvedena najmanj ena vaja za slušno oz. vidno pozornost.
  • Vaje, katerih učenci še niso povsem osvojili, ponavljajte in s tem privzgajajte vztrajnost za dokončanje dejavnosti.
  • Vaje svobodno nadgrajujte in prilagajajte glede na razvojno stopnjo otrok.
  • Vaje naj predstavljajo le ogrodje in ideje, na katerih boste gradili po svojih zamislih.
  • Postavljajte jasna in razumljiva navodila. Bodite sistematični (Najprej naredi to, nato sledi…).
  • Spodbujajte učenčevo divergentno mišljenje, opogumljajte ga, da bo v svojem razmišljanju drzen in kreativen.
  • Odgovarjajte na učenčeva vprašanja, četudi se vam zdijo nesmiselna.
  • Spoštovanje naj bo vzajemno.
  • Učenčev trud opazite in pohvalite.
  • Postavljajte pravila, katerim lahko sami sledite.
  • Izognite se kritiki osebnosti in raje spodbudite razpravo o neprimernem vedenju ter iskanju drugačnih poti za dosego cilja.
  • Zavedajte se pomena sodelovanja z učenci, saj so velikokrat naši največji učitelji.

Vaje

Vaje lahko uporabljate za:

  • uvodno motivacijo,
  • odmor med učenjem,
  • sprostitveno dejavnost,
  • dvig motivacije,
  • umirjanje pred testi,
  • zaključek ure,
  • popestritev ure,
  • sodelovalno učenje med učenci,
  • delo po kotičkih, skupinah, individualno…

Vaje naj ne predstavljajo napor, dodatno delo, ampak čas za užitek in sprostitev tako učencev kot tudi učitelja!

VAJE: VIDNA POZORNOSTVAJE: SLUŠNA POZORNOST